NK 85-87

28. 7. 2015, tor., 85. dan

9.185 km prvi gumidefekt na poti!
To se mi je vleklo še 2 dni, ker sem povozil steklo, ki se mi je zarilo v plašč. Zaradi tega sem flikal dvakrat, pa še dvakrat zamenjal zračnico.
Zanimiv dogodek. Pred eno trgovino ravno pomalicam, pa do mene pride Romun z veliko torbo v kateri je imel tono kiča. Na vsak način mi je hotel prodati "zlato" uro za 1 €. Ko je odprl škatlo in pokazal tisto veliko kičasto uro se je kar dan naredil! Seveda mi je ni prodal. Kasneje sem pomislil, da pa bi bilo v redu če bi jo kupil. Ura, ki naredi dan. To pa je nekaj!
Po 84 km prišel v Slovenijo na prehodu Hodoš. Tukaj sem dejansko videl kako imamo mi zrihtano glede na ostale države. Pravi El Dorado glede na baltske države (infrastruktura)! V Murski Soboti pojedel Prekmursko gibanico. Njami!

NK 2015 07 28

29. 7. 2015, sre., 86. dan

Dan se je začel z dežjem in še celo dopoldne je padalo. Dobra lastnost tega je bila nižje temperature primernejše za kolesarjenje. Na živce so mi šli kratki klanci vsi po 10 in več stopinj.
Na začetku sem moral še priviti prednji nosilec za torbe, kjer se je vijak čisto odvil. Kasneje pa še ponovno flikanje kolesa.
Pristal v kampu zraven Celja. Sicer nenačrtovano a zame zelo dobrodošlo.

30. 7. 2015, čet., 87. dan

ZADNJI DAN !!!
Kot so napovedovali vreme se je tudi uresničilo. Že ponoči je začelo deževati in ni bilo videti, da bo nehalo. Odločitev je bila lahka. Akcija! Še preden sem začel sem moral rešiti problem z gumo, ki je bila spet prazna. Dal sem jo pod vodo in ni bilo nič videti. Torej je zračnica tako malo pušala. Zamenjal zračnico, ki je potem tudi zdržala do doma. Drugače pa me je pralo do doma pri kakih 13 °C. Dokler si migal je bilo čisto OK. Na nogi sem imel kar sandale, tako da se nisem obremenjeval z mokrimi supergami. Velika svetla točka na tej etapi je bilo vsekakor postanek na Trojanah (krofi).

To je to.
Sedaj pa v realnost, ki se ji reče Slovenija!

Malo statistike:

Čas trajanja: 87 dni
Kilometri: 9.443
Države na poti in njihova valuta: Slovenija (€), Avstrija (€), Češka (češka krona), Poljska (poljski zlot), Nemčija (€), Danska (danska krona), Švedska (švedska krona), Norveška (norveška krona), Finska (€), Estonija (€), Latvija (€), Litva (€), Poljska (poljski zlot), Slovaška (€), Madžarska (forint), Slovenija (€)
Zdravje: nobenih resnih problemov, shujšal za 8 kg, počutje OK
Stroški potovanja: 1.268 € ali 14.5 € / dan
Prenočevanje: 1 x apartma, 26 x uradni kamp, 60 x divji kamp

Prehrana:

S seboj sem imel gorilnik na plin, tako da sem bil neodvisen od restavracij. Prehrana se je tudi spreminjala glede na državo kjer sem bil in seveda želja.
Za zajtrk je ponavadi bil čaj, kruh, maslo, med, sir, kakšen piškot, arašidovo maslo, banana, jajca ... Bolj severno sem velikokrat to zamenjal za polento ali gres. Dobra lastnost tega je bila da sem imel polento kuhano še za malico. Ohlajena polenta je super, razen če ni prehladno seveda. Polenta se meša z vodo 1:4, kar pomeni, da zasede veliko manj prostora v torbah kot kruh!
Za malico 1. in 2. ali celo 3. razno kruhovsko pecivo, jogurti, polenta, hitra prehrana (kebab), pašteta, sadje (banane, pomaranče).
Kosilo je bilo ponavadi šele ko sem končal etapo. Na začetku sem bil bolj na makaronih a sem jih zamenjal za riž. Bil mi je bolj všeč in tudi veliko si ga imel na majhnem prostoru. Pol kilograma sem imel npr. za 4 obroke. Vmes sem občasno dal tudi kakšno hrenovko. V baltskih državah sem si privoščil tudi restavracije in picerije saj so cene postale zelo ugodne. Seveda je bilo treba na vsake toliko časa zamenjati jedilnik. Glede pijače je poleg vode prevladovalo pivo. Na Norveškem mi pa zaradi mraza sploh ni pasalo. Cena v trgovinah je bila tudi luštna 3 € za o.5 l. Občasno je bilo tudi to sprejemljivo.
Večerja je bila dostikrat podobna zajtrku samo brez polente.

Raznih energijskih ploščic skoraj nisem uporabljal. Prav so prišle edinole na kakšnih vzponih, kjer sem rabil več energije ali da sem malo "poflikal" do cilja.

NK 78-84

21. 7. 2015, tor., 78. dan

Dan se je začel obetavno in poln elana a je po kakih petih urah vreme postajalo teže in teže. Sem ter tja so me že lovile dežne kaplje. Ker sem imel za seboj že 95 km in želodec je imel tudi že marsikaj povedati sem se v enem malem mestecu ustavil v grajski restavraciji. Malo sicer improvizirajo na zunaj a imajo vseeno kar lep ambient. Cene so seveda grajske. Še dobro da na Poljskem. Hrane dosti in okusna. Najlepše pa je bilo, ko sredi kosila začne liti ot za stavo. Jaz sem lepo v miru pojedel in po pol ure je tudi dež nehal.
Zanimivost dneva: V enem mestecu se ustavim na avtobusni za malico. Kolo sem parkiral za hiško. Že skoraj pojem, ko slišim pozdravljanje v poljščini. Najprej sploh nisem vedel od kod prihaja zvok in komu je namenjen. Le pogledam za hiško in vidim moškega za ograjo, ki mi je rekel da je tudi on kolesar ter mi ponudil kavo. Res da jo ne pijem a včasih je pa le dobro malce spremembe. Na njegovi stavbi sta bili veliki črki JW (Jehovah's Witnesses), zato sem sklepal da gre za kako podjetje. Med pogovorm zvem da kar dobro pozna Slovenijo saj je tukaj kolesaril. No, zvem tudi, da sta on in njegov prijatelj, ki je ravno zraven popravljal kolo Jehovi priči in da je to v bistvu njihov dom oz. cerkev. Zanimivo, dobil sem kavo in na kolesu sta mi zategnila en vijak.
Skampiral sem se v enem listnatem gozdu. Drugače OK, a so me presenetili lastniki, ki so do večera nekaj žagali in premetavali veje. Mene niso nič gnjavili. 

NK 2015 07 21

22. 7. 2015, sre., 79. dan

Dokler ni vročine se še kar lepo pelje. Potem pa uživanje v savni. Ker sem jo na severu ignoriral jo imam tukaj na pretek. Preživel mesto Krakow. Veliko mesto z marsikaj zanimivega a imajo glede kolesarskih stez in pločnikov še dosti za postorit.
Sem se hotel skampirati v enem kampu pa je bil videti prav zanikrn. Lastnik oz. upravitelj pa še prijavi, da ni vročega tuša, ker je bojler šel! Ha, ha ... Če kamp nima vroče vode potem pa res ne vem za kaj bi sploh bil tam. Skampiral sem se kakih 500 metrov stran ob reki, kjer sem se jaz in moje cunje namočile.

23. 7. 2015, čet., 80. dan

Dan začel OK. Po 68 km prišel na Slovaško. Infrastruktura veliko boljša kot na Poljskem. Cene so videti tudi bolj ugodne. Pokrajina kot pri nas. Veliko hribov in vmes polja. Imel sem tudi veliko srečo z vremenom. Pripravljalo se je na veliko nevihto in sem še pravočasno s kolesom zapeljal v avtobusno postajo. Nevihta je bila najhujša na moji poti! Pristal v enem kampu. Še kar, a se morajo še marsikaj naučiti.
Kot zanimivost. Na Poljskem so že ob 5:30 vse male trgovinice odprte, da delavci preden gredo na delo že kupujejo. Delavce potem razvažajo po raznih mestih minibusi tudi 100 km daleč.

NK 2015 07 23

24. 7. 2015, pet., 81. dan

Sem na začetku mislil, da me danes čakajo sami klanci a se na srečo to ni zgodilo. Bilo je kar nekaj ravnine tako da sem kar hitro napredoval. Že bolj proti koncu etape ugotovim, da grem čez mesto Kremnica! To je za zbiratelja kovancev nekaj takega kot Rim za katolike. V Kremnici je rudnik zlata in seveda posledično se je tam razvilo kovanje denarja že od srednjega veka dalje. Nam so kovali tolarje sedaj pa evre. Takoj ko pridem v mesto si privoščim pivo in ko lastnik sliši, da sem s kolesom in kaj sem že prevozil mi ponudi svojo garažo za hranjenje kolesa, ko si bom šel ogledati muzej. V muzeju sem res izpustil par vzdihov nad eksponati.
Po ogledu sem šibal dalje in se skampiral na obrobju nekega mesta ob veliki tovarni. Kar zanimiv pogled iz šotora.

25. 7. 2015, sob., 82. dan

Zanimiv dan. Že zjutraj sem si zadal cilj priti v najbljižji kamp na poti. Izkazalo se je, da je to takoj za mejo na madžarki strani. Samo 130 km je bilo treba narediti. Moram reči, da se je splačalo. Kamp je bil del hotela. Cena je bila 2.000 forintov (6 €). Na voljo sem imel tudi bazen in restavracija je zvečer ponujala za 4 € raznovrstne hrane kolikor si hotel. Saj nisem pretiraval a kljub temu te lačne oči zapeljejo.

26. 7. 2015, ned., 83. dan

Proti jutru je dež ponehal in vse do 14:00 je ostalo oblačno, kar je za kolesarjenje bilo super. Za povrh je pihal še sever, kar je vsekakor olajšalo potovanje na jug. Kljub nedelji je bilo odprtih kar nekaj trgovin, tako da ni bilo težav z nabavo kakšne zadeve. Skampiral sem se na nekem polju, kjer je prej bila pšenica.

NK 2015 07 26

27. 7. 2015, pon., 84. dan

Dan se je začel z veličastnim vzhodom sonca. Na žalost je vsa ceremonija propadla in že par ur zatem je padal dež in to kar nekaj ur.
Se peljem mimo enega bifeja ob Blatnem jezeru in me nekdo pozdravi v Slovenščini! Tam sta bila dva Slovenca na dopustu in me je eden opazil, ker sem imel slovensko kolesarsko majico. Spili smo seveda eno pivo. Kasneje sem ob poti videl tablo za Ljubljano in zraven 300 km. Zdelo se mi je kot da je za ovinkom.
Madžari so zgleda prav obsedeni z postavljanjem tabel za prepoved vožnje s kolesom. S tem nebi bilo nič narobe, če bi seveda poskrbeli za ustrezno alternativo. Več ali manj je vse en šmorn, tako da sem te znake enostavno ignoriral in to kakih 300 km.

NK 72-77

15. 7. 2015, sre., 72. dan

Prišel do mesta Vilinus, ki je tudi glavno mesto Litve. Plan je bil, da pridem do računalnika in interneta, ker je moj prenosnik šel v maloro. To je bilo jalovo početje in tako sem slučajno le pobaral nekega gospoda, ki je imel pri svoji pisarni odprto okno, če ve kje bi jaz to lahko opravil. Bil je tako prijazen, da mi je posodil svoj prenosnik! Drugače pa je mesto kar veliko z obilo mogočnih stavb in seveda zgodovine.
Na poti iz mesta začne močno deževati. Že od daleč vidim avto, ki ima utripajoče luči in veliko skupino ljudi za njim. Najprej sem mislil, da imajo kakšna cestna dela, nesreča, stavkajo ... Izkazalo se je, da je procesija s križem in svetimi podobami! Udeleženih je bilo kakih 100 ljudi. Imeli so seveda palerine.

NK 2015 07 15

16. 7. 2015, čet., 73. dan

Danes se je začel brez oblačka a že po štirih urah je bilo na nebu polno belih ovčic. Med njimi pa tudi kar nekaj črnih! Na srečo ni padalo. Pot je potekala dokaj normalno, dokler nisem šel mimo ene njive oddaljene 50 metrov. Tam je gospodarica plela. Njen mali pes me je videl in se z laježem z vso hitrostjo zapodil proti meni. Seveda me je ujel a na srečo ni prišlo do kontakta. Takrat pa je od zadaj pripeljal avto. Voznik je videl kaj se dogaja, zato je zapeljal iz ceste proti psu in še močno hupal, tako da je pes pobegnil. Tudi temu pravim angel varuh!
Prečkal mejo in sem že na Poljskem. Končno! Ura se je spet premaknila nazaj. Spet imam naš čas.

NK 2015 07 16

17. 7. 2015, pet., 74. dan

Poljska je pač Poljska. Ravnine in še enkrat ravnine. Menjajo se travniki, polja, gozdovi in mesta. Imeti bi morali več avtocest, tako da bi tranzit preusmerili iz lokalnih cest. Toliko tovornjakov kot gre tukaj mimo mene res nisem nikjer videl.
Pristal na pokošenem travniku zraven glasne ceste. Še kar v redu. Temeljito kolikor se je dalo sčistil pogonski sklop in nastavil zavore. To bi moral narediti že kake 2.000 km nazaj pa enostavno ni bilo primernega vremena ali okoliščin (komarji). Dobro, da imam šmeržajfo za take primere.

NK 2015 07 17

18. 7. 2015, sob., 75. dan

Pot je bila enolična. Polno neskončnih ravnin namreč. Tukaj je sonce začelo veselo žgati. Čisto druga pesem, kot severno. Kampiral zraven ceste v borovem gozdu. OK. Na levi nogi pod kolenom odrijem klopa. Sem ga uspešno odtrgal.

19. 7. 2015, ned., 76. dan

Dan se je začel optimalno a se je spremenil v Tiho se peljem med kapljami dežja. Bila je nedelja in zato tudi veliko manj kamionov. Dež me je pral kake 3 ure. Kar prijetno malo osvežitve.
Pot je minila hitro a sem imel na koncu malce problem kam bi se skampiral. Vsepovsod so bili sadovnjaki in nobenega gozda. Pomisli sem, da bi šel v sadovnjak a sem se premislil, ko sem videl da družine proti večeru gredo obirat sadeže. Končno sem le našel fliko parih dreves.

20. 7. 2015, pon., 77. dan

Zjutraj sem imel težave z gorilcem za kuho. Upam, da se popravi. Enkrat sem imel že podobne težave.
Ker sem spreminjal pot sem čisto slučajno naletel na kamp!!! Aleluja! Sem se poštimal. Spet se počutim kot človek. Dal sem tudi prati vse cunje.
Jutri pa novim zmagam naproti.

NK 68-71

11. 7. 2015, sob., 68. dan

Estonija je nekako na ravni Slovenije, če primerjamo cene, ceste, hiše so sicer manjše a lepe, avtomobili kot pri nas. Latvija je pa kak klin nižje. Tukaj se prav vidi večji ruski vpliv. Občutek imaš kot da so se rešili komunizma ne tako nazaj. Trgovine so sicer lepo založene, cene luštno nizke, hiške so bolj kot ne uboge, okolica je urejena a ceste so čisto v malori, flika pri fliki, da o makedamu nebi govoril (to velja vsekakor za podeželje). Avtobusne postaje so čisto v komunističnem slogu. Kdaj niti ne veš ali je to kakšna šala, ko gledaš nedokončano avtobusno, ki bolj spominja na kak bunker. V enem malem mestecu se zatečem na tako avtobusno pred dežjem, pa tam vedrita dva starejša možaka. Eden od njiju ju predstavi kot poklicna alkoholka. Sta bili kar faci.

NK 2015 07 11

12. 7. 2015, ned., 69. dan

Danes sem končno prišel na račun. Za dobro jutro sem imel še 11 km makedama, ki ni bil preveč tečen, nato pa asfalt. In pod rubriko Neverjetno a resnično bi še dodal, da sem se vozil kake 30 km po čisto novi cesti! Srečal sem tudi dva starejša kolesarja. Na prvi pogled sta delovala kot, da sta popotnika, a se je izkazalo, da gresta nabirat borovnice. Prava profesionalca na tem področju. Prišel v mesto Rezekne. Kar v redu mesto, vsaj ožji del.

13. 7. 2015, pon., 70. dan

Zjutraj sem imel par problemov z dežjem a je bil na srečo le manjši nesporazum, ki pa ga seveda nisva zgladila. Cesta OK. Moji standardi so se namreč glede tega v Latviji zelo spustili. Med potjo srečam modela iz Poljske, ki kolesari proti Kazahstanu. Malce prehudo se mi zdi. Proti koncu etape sem že prečkal mejo in prišel v Litvo. Litva ima vsaj do meje lepo cesto, bom videl kako bo naprej.
Pristal v enem luštnem kampu. Tukaj sta kasneje prišla še eden nemški par z avtodomom in sta častila pijačo, tako da smo marsikaj rekli. Mož je dobro rekel, da so pač te baltske države bile še ne tako nazaj del Rusije in so bile dobesedno na nuli. Sedaj pa počasi napredujejo, tako da bodo čez 30 let ali več nekako na solidni ravni infrastrukture …

NK 2015 07 13

14. 7. 2015, tor., 71. dan

Za start sem bil pripravljen že ob 6:00, a sta bili dve oviri. Prva je bila, da so bila vrata v kamp zaprta in bi moral kolo in opremo čez ograjo zmetat. Druga je pa bila seveda vreme, ki se je spet sfižilo in je začelo lepo deževati. Zato sem za kako uro še zalegnil in glej ga čudež. Šefinja je eno uro prej odprla vrata, kot pa se odpre recepcija in dež je tudi naredil pavzo. Med potjo sem palerino oblačil kot na modni pisti. Vreme se je do 15:00 le uneslo.
Še en zanimiv dogodek. V velikem mestu Utena skočim v supermarket. Notri sem bil kakih 10 minut, ko me neki mladenič vpraša če je tisto kolo zunaj moje. Ko sem mu pritrdil me posvari, da se tukaj kolo ne pušča tako, ker zelo radi kradejo. Seveda sem pohitel proti blagajni. Ta je pa že prej končal z blagajno in je zunaj počakal pri kolesu za vsak slučaj! Temu jaz pravim angel varuh. Kolo sem imel sicer zaklenjeno a ni bilo privezano nekam še z zajlo. Če bi ga kdo hotel ukrasti bi samo dvignil zadnji del in ga odpeljal kam za vogal oz. torbe bi mi lahko tudi prebrskali. Od tukaj naprej sem se izogibal velikim nakupovalnim središčem, predvsem takim kjer je več ljudi.

NK 2015 07 14