8. 7. 2015, sre., 65. dan
Kljub slabi vremenski napovedi sem imel zelo v redu dan. Vmes je sicer parkrat poškropilo a ni bilo sile. Šele ko sem se skampiral okoli 15:00 se je začelo deževje.
Že zjutraj sem se priključil na evropsko kolesarsko pot EV 11. Bila je kar zanimiva, a se je pokazalo, da me hoče preveč okoli riti v varžet, zato sem jo malo skrajšal. Glede na pokrajino, ki sem jo vozil, mislim da nisem nič kaj takega zamudil saj je bila super. Sama ravnina, veliko travnikov, polja, gozd, vmes pa še kakšno jezero. Res lepa pokrajina, veliko bolj se mi dopade kot Finska, kjer je preveč gozda.
Hiše so tukaj že lepše in glavnoma tudi zidane. Tista, ki pa je lesena pa ni ogabno poštrihana, kot to delajo severni sosedi.
Na postajališčih še ne vedo ali bi postavili kakšen smetnjak, druače pa mi je Estonija res všeč.
9. 7. 2015, čet., 66. dan
Kar naporen dan. Etapa drugače ni bila nič posebnega. Vreme se je tudi držal, razen vetra, ki se je sem ter tja zaganjal vame, a ne pretirano. Priše v mesto Tartu. Veliko mesto z bogato zgodovino. Kolikor sem videl na vhodu vanj je letnica 1030. Vsaj tako se hvalijo. Po mestu sem se malce vozil gor in dol, da sem našel pravo trgovino za nabavo plinske bombe. Končno sem jo dobil v trgovini podobni našemu Merkurju. Tukaj pa se je začelo pripravljati na dež in sem se še pravočasno skampiral na obrobju mesta ob spomeniku 2. sv. vojne. Majhen parkec, trava ne tako nazaj pokošena, v bližini WC. Prometna cesta je sicer blizu a imam za take zadeve seveda čepke za ušesa. Zraven šotora imam spet gozdne jagode!
10. 7. 2015, pet., 67. dan
Zjutraj me je sonce gledalo kako sem pospravljal šotor. Na žalost me je malce kasneje gledalo kako sem peljal naravnost v črno oblačno gmoto, ki me je posrkala vase. Dež + veter, res idealna kombinacija. Nekako je to trpinčenje nehalo a se je vseeno ponavljalo še cel dan.
Po 80 km prišel v mesto Valga. Zanimivo je da je mesto na meji. Pripada Estoniji, a se širi tudi na Latvijsko stran. Ko gledaš napise mest in krajev na Latvijski strani opaziš kar naenkrat v besedah veliko šumnikov, ki jih v Estoniji nisem opazil. Šibal sem dalje in pristal v enem podeželskem kampu, kjer so ravno ta večer in še naslednji dan imeli letni glasbeni festival metal in težke rok glasbe. Bom videl oz. slišal. Baje eni domači Latvijci. Jutri pa uletijo celo Nemci.
Ni komentarjev :
Objavite komentar