torek, 26. maj 2015

NK 18-22



22. 5. 2015, pet., 18. dan

Popolen dan! Etapa fizično nezahtevna in vodila je glavnoma po poteh namenjenih izključno pohodnikom in kolesarjem. Nemci so tukaj res carji. Že Poljaki so imeli kar nekaj urejenih kolesarskih oz. poljskih poti, ki so tudi mišljene za rekreativce, a Nemci imajo pa skoraj vsako cesto tako urejeno, oz. delajo na tem. Pri nas bi tudi morali bolj pospešeno delati na tem. Tukaj mislim predvsem Horjulsko in Polhograjsko dolino, da bi bile povezane z cca. 1.5 m široko kolesarsko cesto z Ljubljano. Seveda je pa tukaj še kolesarski turizem, ki se ga Nmeci še kako dobro zavedajo.
Popoldne je bil na te poti pravi naval (zahvala petku). V parih urah sem srečal raznih kolesarjev parkrat več, kot prej na celi poti. Vmes so bile tudi idilične vasi z majhnimi hiškami povečini kritimi najbrž s sirkom. Glavnoma taka streha res lepo zgleda.
Pristal v idiličnem borovem gozdičku zraven plaže.

23. 5. 2015, sob., 19. dan

Celo dopoldne me je pralo. Užitek svežine me spremlja povsod. No, potem so se pa še zadnje prestave nekaj razštelale, a sem zadevo poštimal. Okoli 12:00 se je iz morja začelo jasniti in prav kmalu sem imel sonce. Pristal v kampu. Trasa je drugače bila OK.

24. 5. 2015, ned., 20. dan

Nekaj o kampih. Govorim seveda kot kolesar na potovanju in ne kot nekdo z ogromno prikolico ali avtodomom. Glavnoma, v kamp greš v bistvu iz štirih razlogov: 1. vroč tuš, 2. voda (marsikje enostavno ne najdeš dostopne javne vode, rabiš jo pa tudi za pranje cunj), 3. elektrika, 4. internet. V Avstriji sem npr. dobil kamp s štirimi zvezdicami za 10.5 € (vse zgoraj našteto je vključeno). Imaš pa kampe, ki mislijo da so nekaj več, oz. da lahko obiskovalce še dodatno molzejo, zato ponujajo vroč tuš za dodaten 1 €, ali 1 ura interneta za 1 €, kaj šele elektrika. Da ne rečem, da so veliki avtokampi prava katastrofa. Do WC-ja hodiš 5 minut in več (težko zdržiš) in za ostale zadeve isto.
Danes je bil lušten dan. Sicer malo mrzel, a sem se pač temu ustrezno oblekel. Ob obali sem naletel na kilometre visokega turizma. Zadeva je bila nekaj takega, kot bi Portorož in Piran pomnožil vsaj z 10 krat. Nemci imajo na obali Baltika ogromno kilometrov obale, ki so jo že kar lepo pozidali, oz. ostalo spremenili v turistično dejavnost. Danes je bila nedelja in je bila zadeva že malo kaotična. Vsi, ki so lahko hodili so bili tam (nekatere na vozičkih so seveda pripeljali). Čez vse to sem se nakako prebil in že hotel iti v en kamp pa recepcija ni delala (od 11:00 -15:00 si vzamejo frej). Malo sem si pogledal kamp in že tako je bilo vse napolnjeno, da sem se odpeljal kak kilometer dalje in pristal v neokrnjeni naravi, sredi gozda.

25. 5. 2015, pon., 21. dan

Rahlo deževati je začelo že zgodaj zjutraj in vse do opoldne. Ostali del dneva je bil še naprej turoben z občasnimi kapljicami. Senco sem videl za kako minuto. Proti večeru pa se je le naredila velika jasnina in videti je bilo tako, kot da je ravno ta kamp center, saj je bilo vse naokoli v oddaljenosti videti oblake.
Kamp drugače OK, vendar se je problem pokazal pri električnih omaricah, ki so tako skonstruirane, da nisi mogel uporabiti svoj adapter (je namreč prevelik). Mislim da so to zanalašč naredili. No, jaz sem se potem domislil in odvil 2 vijaka na nosilni konzoli, kjer ste bile pritrjeni vtičnici, dobil ustrezen kot in tako lahko vtaknil svoj adapter in seveda vse ostalo. Aleluja!
Počasi se prebijam skozi sever Nemčije. Plan za jutri je že Danska.

26. 5. 2015, tor., 22. dan

Rana ura zlata ura. Danes sem startal že ob 6:00. Zanimivo je bilo, ko sem v kampu videl kakih 6 divjih zajčkov, ki so se brez večjega strahu pasli po travi. Dan je dobro obetal, a so se oblaki pojali po nebu kot zmešani, tako da sem dobil še eno malo ploho. Največji dosežek dneva je vsekakor, da sem prišel na Dansko. Prvi občutek je vsekakor ta, da so hiške na podeželju male, skromne. Večinoma so pritlične, nekatere imajo še mansardo. Prenočil v enem kampu. Cene iste kot v Nemčiji s tem da je ta kamp kar na višjem nivoju. Na razpolago imaš tudi kuhinjo. Huhalne plošče in pečica so znamke Gorenje!

NK 2015 05 26

četrtek, 21. maj 2015

NK 16,17



20. 5. 2015, sre., 16. dan

Dan je minil v redu. Edino določene cunje, ki sem jih včeraj pral se žal še niso posušile, a sem imel rezervo. Uspelo mi je priti s trajektom na otok Rugen, kjer je moja zanimiva točka. To je mestece Prora. Jutri več o tem.

21. 5. 2015, čet., 17. dan

Zjutraj okoli 9:00 prišel v Proro. Predstavljal sem si da je ta kompleks stavb, ki so ga zgradili v času nacizma za 20.000 ljudi bolj prazen in da še vedno sameva. Nikakor. Očitno se je našel zasebni vlagatelj, ki sedaj pospešeno prenavlja objekte. V nekaterih so že hostel, muzej, bife … Plaža je super (bolje bi bili majhni kamenčki a je za hodit fini pesek prav OK). Voda je bila mrzla in bi moral gaziti prav daleč. Preveč mukotrpno za mene. Tako sem si zmočil samo noge. Po krajši relaksaciji sem se odpravil proti celini in prespal v kampu blizu mostu. Ko sem prišel v kamp sta ravno odhala tudi dva mlada kolesarja iz Berlina (hotela sta na vlak), a sta dokaj hitro prišla nazaj, ker nemški strojevodje stavkajo. Jutri baje da ne.

NK 2015 05 21

torek, 19. maj 2015

NK 14,15



18. 5. 2015, pon., 14. dan

Zanimiva zadeva se je začela, ko sem imel prvi počitek in se je od nekod pojavil civilni helikopter. Obnašal se je pa tako, kot da bi ga nekdo na daljinsko upravljal. Več kot 15 minut je brnel okoli mene in izvajal razne manevre. Ne veš kaj bi si mislil.
Med potjo sem imel kar nekaj jezer in sem seveda pomislil, da je to uvajanje za Norveško in Finsko. Mesto Kolobrzeg je bilo srečanje z Baltikom. Veliko, lepo urejeno mesto s parki, kolesarskimi stezami … Tukaj turizem šibajo na polno. Veliko hotelov, tudi višjega razreda, a jaz nisem bil zadovoljen s petimi zvezdicami, zato sem pristal malo naprej od mesta v hotelu (se ve katerem). Kot posebnega gosta me je pričakal cel roj komarjev in vsi so nekaj hoteli. Najbrž mastno napitnino. No njihovi kompanjoni sluzasti polži brezdomci (brez hišice) so tudi me hiteli pozdravit. Tega kraja res ne bom pogrešal.

19. 5. 2015, tor., 15. dan

Cel dan sem vozil ob Baltiku. Seveda ga nisem imel vedno na očeh. Skušnjave da bi se vrgel vanj ni bilo, saj je bila temperatura okoli 15 stopinj in še sever je pihal. Drugače pa je kar lep kos pasu blizu obale lepo pozidan z raznimi turističnimi soseskami. Imaš res vse na voljo, od brunaric do modernih luksuznih apartmajev oz. vil. Trenutno je na glavnih ulicah skoraj vse zaprto. Čaka se seveda na ljudi. Čedalje več srečujem razne popotne kolesarje. Večina jih je iz Nemčije ali Nizozemske.
Malo pred Nemčijo je en kanal, kjer vozi trajekt (tukaj je to edina možnost). Najprej sem imel srečo, da sem med zadnjimi prišel gor, potem pa me je še razveselilo, da je trajekt del javne mreže in da zastonj prevaža potnike sem ter tja. Očitno je državi lažje to, kakor da bi zgradili most. Tudi v redu.
Pristal v enem nemškem kampu. Cene so kar poskočile, glede na poljske kampe.

Še ena zanimivost. V Sloveniji na ta dan sonce vzide 5:26, zaide 20:32.
Pri meni na severu Nemčije vzide 4:58, zaide 21:01!

NK 2015 05 19