28. dan (29. maj 2014 – četrtek)

Start dober. Malo je podeževalo a se je kasneje vreme čez dan kar dobro držalo. Edinole par kilometrov do mesteca Carrion de los Condes se je dež spet nekaj šopiril. Vendar ni bil več tako radodaren. Pokrajina je bila taka kot so jo obljubljali v vodiču. Rahli hribčki in neskončna polja.Pristal sem v hostlu za peregrinote, ki ga vodijo Marijine sestre (mednarodno). Imeli smo tudi družaben večer. Vsak je povedal ime, iz kje je in še kakšno zanimivost. Par pesmi ... Eden je znal na kitaro in še nekaj je zapel po špansko. Doživeto moram reči. Nune so kar v nezavest padale (skoraj). Kasneje mi je rekel, da je eno od tistih pesmi sam napisal. Bila je še maša, potem večerja, ki so jo pripravile nune. Vse skupaj KRASNO !!!

Naredil 86 km

Zemljevide in slike bom dodal po končanem potovanju. Internetne povezave so enostavo prepočasne pa tudi dosti časa vzame vse. 

View dan 28_1 29.5.14 in a larger map

27. dan (28. maj 2014 – sreda)

Glavnoma cel dan je deževalo. Pavza je bila samo pri 51 km za par minut. Videl sem celo svojo senco in se silno vzradostil, a prezgodaj. Začelo je liti še bolj in to vse do Burgosa. Proti večeru se je vreme le popravilo tako, da sem imel lep ogled centra mesta s silno lepo katedralo. V zavetišču sem srečal tudi štiri Slovence. Šli so peš. Zanimivo. Moram reči, da je bil to moj najbolj moker kolesarski dan.

Naredil 92 km


View dan 27_1 28.5.14 in a larger map

26. dan (27. maj 2014 – torek)

Na vsezgodaj zjutraj mi je serviser v trgovini s kolesi zamenjal zavorne ploščice. Ko to opravim se postavim še v vrsto za odprtje trgovine. Še pol ure bi gledal v zrak pa se pripelje na kolesu še Madžar in nato še en iz Nizozemske. Imeli smo kar debato, tako da je čas res hitro minil. Tadan sem tudi idelano skombiniral Jakobovo pot in medkrajevne oz. regionalne poti. Moram reči, da so te bile še bolj mirne kot Jakobova pot. Od mesta Estella je pot postala prava norišnica. Vse preveč ljudi je na njej  in potem se vsakega umikati in pozdravljati … To ni to. V mestu Najera šel v Prenočišče in bil je kar šok ko vidim halo v kateri je bilo okoli 100 ležišč! Kot na kakšni farmi. Pa še vse polno je bilo!

Naredil 81 km

View dan 26_1 27.5.14 in a larger map

25. dan (26. maj 2014 – ponedeljek)

Začetek dneva je bil turoben in deževen a se je s kilometri začelo izboljševati. Na začetku sem imel udobnih 8 stopinj, kar je bilo z zimsko opremo čisto OK. Ta dan sem v glavnem potoval po lepi cesti in se seveda izogibal zaviranja. Pokrajina postaja čedalje bolj ravna in žita so vsepovsod. Res lepo.

Plan dneva je bil dosežen v mestu Estelli. Luštno staro mesto, kjer je tudi nekaj trgovin za založit, a to šele naslednji dan saj so imeli en lokalni praznik in je bilo skoraj vse zaprto. Prenočil sem v prenočišču ANFAS (Upravlja društvo za  pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju). Prenočišče je kar veliko a se je kar lepo napolnilo.

Ta dan naredil 80 km

View dan 25_1 26.5.14 in a larger map

24. dan (25. maj 2014 – nedelja)

Ta dan je bil nekaj posebnega. Gledaš namreč vodič in seveda realnost okoli sebe. Imel sem dve skrajnosti, nebesa in pekel. Dosti Jakobove poti je čisto luštne a imaš dele vmes, kjer se jih je treba kot kolesar (sploh s tako obloženim kolesom kot jaz) na daleč izogniti. To šolo sem ime že v Sloveniji, Italiji, Franciji no sedaj še v Španiji. Prvotno sem mislil prespati v Sanguesi a so nekaj birokratsko komplicirali (jaz sem imel pa tudi čisto svinjsko kolo), sem šel do kampa zraven a je bil zaprt. Tako sem se odločil, da grem malo naprej do Izca. Kilometrov seveda ni bilo ne vem kaj, a sem potil krvavi pot. Cela kalvarija. Gor, dol, gor, frontalni veter, dež … Dan ki ga ne pozabiš.

Strokovno sem ugotovil, da skoraj nimam več zavor! Rezervnih ploščic pa seveda ne s seboj. Torej šele v kakem večjem mestu pride možnost nakupa. To je bilo možno šele v Estelli.

Ta dan naredil 104 km.

View dan 24_1 25.5.14 in a larger map

23. dan (24. maj 2014 – sobota)

Zjutraj napad na prelaz Somport. Trideset kilometrov ni bilo nič posebnega, zadnjih osem pa je bilo že bolj luštnih. Proti vrhu je še malo deževalo in v roko sem ujel celo nekaj podobnega snegu. Višina 1640 n. m. (to piše na tabli). Za spust sem se pripravil še bolj zimsko, kar je bila pametna odločitev (dolge rokavice, podkapa, zimske dolge kolesarske hlače sem že imel …). Prišel sem do mesteca Jaca. Luštno mestece, vendar sem videl zelo malo ljudi. Sem ter tja kakšen lokalc, turisti in to je to. Prenočišče našel hitro. Malce drugačno kot prejšna a čisto OK. Proti večeru šel malo naokoli. Ljudi že več in tudi trgovine so se odprle. Ker se je bilo treba čim bolj vključiti je sledila tudi španska maša in v nekem lokalu delno ogled španske nanizanke z naslovom Liga prvakov. Zgodba v tem delu, mislim da je bil zadnji v tej sezoni govori o rivalstvu med dvema družinama Real Madrid in Club Atletico Madrid. Moram pa reči da je bilo vzdušje SUPER!!!

                                                                                                                                        

Naredil 69 km (skupaj 2.249 km).

View dan 23_1 24.5.14 in a larger map

22. dan (23. maj 2014 – petek)

Zjutraj sem imel 15 kilometrov v redu vreme, nato pa je začelo padati. Kljub temu da sem imel palerino … me je dež in hlad začel počasi pobirati moči. Ustavil sem se v mestu Oloron, kjer pa prenočišče začne delovati šele ob 14.00 dalje (ura je bila 11.30). Seveda nisem mislil 2 uri in pol zmrzovati zato sem šel lepo naprej do zadnje postojanke (cerkvene) pred prelazom Somport, to je mestece Sarrance. Prenočišče je v samostanu. Kar luštna zadeva. Zanimivo, da je streha iz kamna. Lepo izgleda. Prvo seveda vroč tuš, pranje najnujnešega, hrana …

Vreme je tukaj res aprilsko. Vsako uro se menja dež in sonce. Ko si enkrat noter lepo na suhem in poštiman je to prav zanimivo.

Naredil 59 km.

View dan 22_1 23.5.14 in a larger map

21. dan (22. maj 2014 – četrtek)

Pogled iz okna zjutraj ni bil ravno obetaven (turobno in megleno). A me je nekdo hitro potolažil, da je to dober znak saj bo že čez kaki 2 uri vse sonce razkadilo. Imel je prav! Že po kakih dveh kilometrih sem se dvignil na vrtoglavih 250 n. m. (za celih 50 m). Občutek je bil tak, kot da bi bil pri nas vsaj na 1.000 n. m. Morje megle spodaj, v daljavi pa Pireneji. Pot je bila na začetku prav navdušujoča. Lep sončen dan brez vetra, lepa pokrajina z ogomno hribčki. No tile hribčki so mi potem z vsakim kilometrom postajali čedalje manj simpatični. Po 120 km ob zaključku današnje poti zgovorno pove števec.

Vzponi: 1.685 m, spusti: 1.690 m

In to se je vse dogajalo v razponu 150 – 300 n. m.

Prespal sem na neki opuščeni kmetijski parceli na robu mesta Pau. Idila moram reči. Pri večerji me je prišel pogledat tudi jež. Ponoči pa je v bližini lajal srnjak. V francoščini seveda.

Kolo ima že nadaljnih 1.000 km in opazil sem, da veriga na določenih zobnikih ne teče gladko. Zobnike sem za silo očistil in naoljil. Upam, da bo to OK, saj je jutri na sporedu že prelaz Somport. Bom videl kako bo šlo.

View dan 21_1 22.5.14 in a larger map

20. dan (21. maj 2014 – sreda)

Danes je bilo kar idilično. Veter sem večinoma imel v hrbet. Preizkusil sem tudi par označenih poti za Peregrinote. Večinoma OK, a sem naletel tudi na preveč razrukane dele. Ko se bližam mestu Auch ugotovim, da je veter nekam miren. To lahko pomeni le eno. DEŽ!

In res. Nad mestom se začnejo zbirati temni oblaki in kaplje me začno loviti. V zadnjem hipu pripeljem pred katedralo, ki je seveda na velikem hribu in dobim zatočišče. Dobim tudi štempelj in kar je glavno, naslov za prenočišče za Peregrinote. Katedralo prenavljajo. Kako je potrebna naj povem, da je v središču nje tekla voda iz stropa kot kak slap (mogoče tudi zaradi prenavljanja). Dež se kmalu zlije in hostel najdem hitro. Cena je prostovoljna. Ta sistem je do sedaj imel edino Montpellier. V hostlu je bilo že kar nekaj ljudi. Se pozna, da se pot počasi približuje cilju.

Danes naredil 97 km.

Vse skupaj pa okroglo 2.000 km !!!

Če bi se pripravljal na to ne bi ratalo.

21.5.14 in a larger map


View dan 20_1 21.5.14 in a larger map

19. dan (20. maj 2014 – torek)

Celo noč in še naslednji dan je zelo pihalo. Najprej sploh nisem mislil iti na pot, a sem se premislil. Par kilometrov je bilo ekstremno težkih. Veter se je včasih tako zaletel vame, da sem moral ustaviti, počakati da najhuje mine in spet dalje. Na srečo sem šel v glavnem proti zahodu, tako, da mi je pihalo v hrbet. Glavni cilj danes je bilo mesto Toulouse. Veliko mesto z bogato zgodovino. Navdušila me je zelena rekreativna cona ob kanalu. Po njem se vozijo tudi ladje in seveda razni veslači. Naredili so celo tako, da je nekje le par metrov speljan podvoz za avtomobile. Voda je šla čez kot po mostu. Prenočil sem kakih 5 km dalje v avtokampu.

Naredil 91 km (vse skupaj 1902 km)

View dan 19_1 20.5.14 in a larger map

18. dan (19. maj 2014 – ponedeljek)

Zanimivo je, da ne glede ali spim zunaj ali noter odprem oči okoli 6:00. Zunaj je bilo turobno deževno vreme. Ni sicer lilo, a je kar veselo pršelo, da si bil po parih kilometrih itak moker. Seveda sem se odločil za zimsko opravo, tako da ni bilo panike. Tako vreme je bilo celo dopoldne. Okoli 11:30 ali po 50 km pa se je le pokazalo sonce. Na žalost se je okrepil tudi veter, ki mi je kasneje povzročal veliko problemov. Po končanih 104 km le pridem do kampa s tremi ***. Super kamp za ugoden denar.

Zanimivost dneva. Po 10 km od prenočišča ugotovim, da sem pozabil en par nogavic, ki so se sušile na vrvi zunaj. Seveda nisem šel nazaj, ampak sem v majhnem mestu v športni trgovini nabavil nove.

View dan 18_1 19.5.14 in a larger map

17. dan (18. maj 2014 – nedelja)

Danes sem imel pokrajino kot v Sloveniji. Sami hribčki. Bilo je kar težko a lepo.

Naredil sem 98 km. Od tega 1.524 vpona in 864 m spusta (jutri bo seveda še spust).

Pristal sem na neki planoti (850 n. m.) hotel za Peregrinote. Luštna zadeva. Nekaj ljudi je že bilo, nekaj jih je pa prišlo za mano. Imeli smo tudi pozno kosilo. Zelo okusno.

Francija je res velika država. Po mojih izračunih bom do meje s Španijo potreboval še 5 dni.

Zdravje OK, kolo tudi.

View dan 17_1 18.5.14 in a larger map

16. dan (17. maj 2014 – sobota)

Zjutraj sem šel malo po mestu. Res moraš naresti ene dva kroga, da si malo bolj domač. Nato pa se zapeljal do Sredozemskega morja. Kot zanimivost naj povem, da je od mesta do morja speljana kolesarska steza in to glavnoma ob reki (20 km). Nekaj takega bi morala imeti Ljubljana. Saj ima PST (Pot spomina in tovarištva), bi kdo rekel. Ja a nima morja, oz. malo dlje. Ko gledaš vso to obalo je res velika zadeva. Skoraj ves pas ob obali so tam že pozidali. Ljudi je bilo že kar nekaj, a ko je glavna sezona mora biti vse polno. Morje je bilo čisto a zelo mrzlo, tako da sem bolj na hitro not-ven. Na začetku sem celo mislil, da bi ostal tam v kampu (samo tega sem našel), a je ravo receptorka skočila za 2 uri na siesto. Zgleda, da imajo urnik nekaj takega, kot večina trgovin. Sem pa kar sklenil, da ne bo nobenega lenarjenja in spet na Jakobovo pot. Kot sem že opazil je pešpot v veliki meri neuporabna za kolo, zato jo jemljem le kot vodilo za smer. Jaz ji pa ostajam blizu kolikor je to le mogoče.

Zanimivost dneva. Ko se odpravljam iz prenočišča za Pelegrinote, začne vaditi cerkevni pevski zbor v pritličju (Nadstropje višje so prenočišča, še višje pa živi oskrbnica tega hostla). Lepo petje moram reči. V slovo mi poje kar cel zbor, sem pomislil.

Ta dan naredil skupaj 67 km (od tega seveda odpade 40 km za morje)

View dan 16_1 17.5.14 in a larger map

15. dan (16. maj 2014 – petek)

Na začetku je še pihalo, a se je čez dan kar nekako umirilo. Kot sem predvidel od Arlesa dalje je že vse bolj označeno in tudi pet romarjev sem srečal na poti. Pot je bila OK, razen nekje je bila makedam cesta iz preveč grobega kamna. Opozorjen sem bil da se v bližini Montpellierja gradi cela zadeva glede infrastrukture (nova železniška postaja, ceste …), ampak kje? No seveda sem to potem videl v živo, ko je bila določena cesta pač zaprta. Greš pač okoli. Za pešake je to kar frustirajoče. Ko le pridem v Montpellier sem najprej malo zijal kot en teliček. Gradi se na polno. Novi bloki, nova avenija. Super tramvaj šiba gor in dol. To je bil novi del mesta. Prebijem se seveda v starega, kjer tudi vozi tramvaj a ima mesto dušo. V centru starega mesta najdem prenočišče za Peregrinote. Prenočišče je v ogromni meščanski palači. Počutiš se kot kakšen plemič, a kljub temu spiš na pogradu! Spal sem bolj slabo ker je bilo tako mehko, da sem najbrž imel obliko črke U, pa sredi noči so se še letvice od spodaj nekaj sesuvale. Ker sem bil na vrhu je to lahko zelo neprijetno. Plačilo je prostovoljno.

Mi smo kralj Francije.

Naredil 109 km.

View dan 15_1 16.5.14 in a larger map

14. dan (15. maj 2014 – četrtek)

Pričel s spustom. Po parih kilometrih se začne kolesarska steza »IDEAL« in to vse do konca Apta. Če nimaš v načrtu kakega nakupa, je to idelana zadeva da se izogneš prometu. Tokrat je bilo drevoredov ogromno. Več 10 km. Po moje so jih nasadili ravno zaradi vetra, da ga malo umirjajo. Veter predstavlja kar resno težavo pri kolesarjenju. Edinole v primeru, ko sem bil nekako 12 km od Arlesa, sem ga dobil v hrbet. Tokrat sem se šel dobesedno jadranje. Če so bili res močni sunki sem vozil tudi 27 km/h.

Prišel v Arles. Čudovito zgodovinsko mesto za katerega bi rabil kak teden, da bi šel skozi zanimive stvari. Ko se ravno zapeljem na osrednji trg pred čudoviti portal cerkve, kjer je bilo polno turistov, se z enim zapletem v pogovor in me potem prosi, če se lahko za njega ene dvakrat zapeljem mimo portala, da bi me slikal, ker si res želi en tak motiv, pa da ni nobenega kolesarja tam. Sem rekel OK in naredil dva kroga.

V centru našel prenočišče za Peregrinote. Zanimivo.

Naredil 101 km.        


View dan 14_1 15.5.14 in a larger map

13. dan (14. maj 2014 – sreda)

V ceni hostla je bi še samopostrezni zajtrk. Kar v redu. Še za malico sem si vzel par malenkosti. Akcija 7:30. Do 90 km sem imel v glavnem same spuste. Nekje med spusti sem imel prav željo, da bi se čas ustavil. Krasna pokrajina, ravno pravi klančki, prijeten veter. Popoldne je spet začelo pihati, a ne tako hudo kot včeraj. No naprej se je bilo pa treba tudi malo potrudit za gor. Med potjo je od mest izstopal Sisteron, ki je sicer veliko manjše od Gapa a ima kar nekaj zanimivosti (grad, cerkev iz 12. st., hiše pod slikovitimi skalami, mestno jedro). Ker nad 100 km nisem imel na dosegu nobenega kampa, sem se enostavno parkiral zraven ceste. Kar idilična lokacija. Slaba stran kampov je tudi ta, da moraš zjutraj počakati določeno uro, da se kamp odpre (ponavadi 8:00 ali še dlje). Malce nerodno, če si pokonci že od 6:00!

So trenutki, ko se kilometer vleče celo večnost in so trenutki, ko kilometer mine prej kot treneš z očesom.

Ta dan naredil 122 km. Iz 737 n. m. na 350 n. m.

View dan 13_1 14.5.14 in a larger map

12. dan (13. maj 2014 – torek)

Nadmorska v kampu (1.350) se je kar poznala. Ledeni srž sem imel na šotoru in kolesu. Termometer mi je kazal 1 stopinj. Za spust sem se pripravil čisto zimsko a me je kljub temu zeblo v prste. O trasi sem se pa zelo zmotil. Mislil sem, da se bom spustil na kake 400 n. m. in to je to. NAPAKA!!!

Cel dan sem se spušča in spet dvigal vse do Gapa (737 n. m.) Za povr me je pa še hladen veter napadal v sunkih, da me je kar prestavljalo po cestišču (še komaj obladljivo). Iz gora me je lovila cela fronta oblakov in parkarat sem dobil tudi lepe kaplje. Saj pravim cela norišnica in test volje. Prišel v Gap- Naredil 99 km. Dobil štempelj zraven katedrale kjer imajo urad in prespal v Hostlu. Še kar OK.

View dan 12_1 13.5.14 in a larger map

11. dan (12. maj 2014 – ponedeljek)

Start iz kampa ob 8:00, ko se tudi odpre (kamp je 350 n. m.).  V teh kampih si ponavadi tako zagrajen, kot v Jurskem parku. Do Suse sem imel 40 km, potem se je začel klanec. Ura ja bila 12:30. V glavnem ni bil tako grozen a se je vlekel, imel pa je tudi 8 stopinjske naklone. No ta klanec je trajal še 40 km seveda s prekinitvami. Prišel po vseh mukah na vrh prelaza Montgenevre (navigacija pokaže 1.851 n. m.). Ubčutek sem imel najbrž tak kot alpinisti, ki pridejo npr. na K2. Še to, spodaj je bilo 30 stopinj, zgoraj pa 7 in povrh so me še male snežinke pozdravile, kot se za tak prelaz spodobi. Kot sem videl se je par ljudi na parih zaplatah sankalo, ampak jaz moram naprej. Ura je bila že tudi grozna.

Sledil je spust, ki bi bil popoln, če nebi bilo mraz. Spustil sem se že na 1.350 n. m. in dobim en krasen zanikrn kamp. Vse je bilo v razsulu, a so imeli vročo vodo (opazil sem celo pralni in sušilni stroj, ki ga drugi kampi doslej niso imeli). Kamp je bil zraven neke vasice. Zanimivo je da je zvon iz cerkve vsakič, ko je odzvonil, čez kake 3 sekunde ponovil koliko je ura.

Kot zanimivost dneva. V Ouluxu (1.230 n. m.) sem srečal sotrpina. Model je namenjen v Valencio na srečanje kolesarjev. Smolo je imel, ker mu prestave niso delale. Imel je enega starega dirkalca, a nima veze. Čudež je, da je sploh do tja prišel. Se posloviva, jaz skočim še na bankomat, ki mi radodarno zmeče evre ven in spet v klanec. Po kakih 10 km se pa ta model pripelje mimo v enem kamiončku. Kolo ima pa seveda na kasonu. Par metrov naprej kamion ustavi, model skoči ven in me vpraša, če se grem peljat? Seveda sem rekel, da ne! Če bi to storil si nebi odpustil …

Naredil 91 km.

Baterija na števcu mi je začela jambrati, da je slaba. Za tak primer sem se že pripravil, saj proizvajalec priporoča menjavo baterije enkrat na leto. S to baterijo sem naredil 4.000 km.

View dan 11_1 12.5.14 in a larger map

10. dan (11. maj 2014 – nedelja)

Na tej trasi nič posebnega, dokler se nisem približal Torinu na kakih 7 km. Začel se je zeleni park (tako kot Tivoli v Lj. – samo tukaj je bil kot en pas ob reki. Zelo dobra zadeva. Ker je bila nedelja dopoldne je bilo veliko ljudi za sreačat. S kolesom sem se počasi zapeljal skozi mesto. To pa kar traja, saj je mesto res veliko. Ko že počasi zapuščam mesto se na eni strani spet odpre park, ampak tokrat kot velika zaplata. Spet ogromno ljudi, ki imajo piknike, nabijajo musko … Dan sicer ni bil najbolj posrečen, ker je začelo zelo pihati. Pri večjih sunkih je vse letelo po zraku. Mene je tudi kar premetavalo. Za sabo sem imel že 81 km, ko slučajno naletim na kamp. Res, da je bila ura šele 14:30, a sem sklenil, da malo pogledam kolo in se jutri spočit odpravim na prelaz Montgenevre z višino cca. 1800 metrov. Naskok na Francijo! Upam, da se veter umiri.

V kampu poleg mene parkira nizozemski par s prikolico. S seboj sta imela isti znamki koles kot jaz. Na to sta onedva opozorila. Glede na to da sta iz Nizozemske seveda to ni nič čudnega. Gospa mi je dala štiri ščipalke za perilo, ki so prišle zelo prav. Svoje sem namreč pozabil pri indijcih.

Kolo sem spucal skoraj do bleska 1.000 karatnega diamanta. Ponovno naoljil verigo, eno od zajl je bilo treba malo lepše napeljati.

Vse skupaj imam že 1.010 km, tako da je bil res že čas za pregled kolesa.

View dan 10_1 11.5.14 in a larger map

9. dan (10. maj 2014 – sobota)

Vstal seveda zgodaj. Ko spiš pod milim nebom seveda nimaš problemov s tem. Start ob 7:00. Trasa kot taka nič posebnega, razen da so se kakih 80 km od Torina začela pojavljati velika riževa polja in doooolge ravne ceste. Presenečenje dneva je bilo v mestu Tremel, kjer me je v centru ustavil starejši gospod (na kolesu Poni – za po mestu). Vprašal me je če sem Pilger in nato če hočem štampiljko. Šla sva kakih 200 m v sosednjo ulico, kjer je imel pravi Pilger klub. Poleg štampiljke sem dobil še ene prospekte in malo luštno brožko. Ker sem odklonil vodo, ki sem jo že dosti imel s seboj sem dobil kozarec dobrega belega vina. Problem vsega tega reklamnega materiala je, da se ti začne preveč nabirati, kar je na kolesu problem, kaj šele, če si peš.

Med potovanjem so mi v največjo moralno (malo tudi navigacijsko) oporo rumene puščice. Določene odseke sem kljub temu izpustil, ker je pot vodila ob poljih. Nič ne bi bilo narobe, če bi pot bila vsaj soliden makadam, pa še to ni, in z mojim kolesom tudi pod razno ne moreš normalno voziti. Druga morda še bolj moralna opora so pa ljudje, ki me čedalje pogosteje ustavljajo in sprašujejo iz kje sem, kam …

Kilometri so se nabirali in števec je že kazal 96 km, ko pridem do nekega parka (Parco il Babi – restavracija, zabava, SPA, prenočišča …). Ker sem bil Pilger sem dobil apartma za 20 € (cel dan, v ceni seveda tudi internet).

View dan 09_1 10.5.14 in a larger map

8. dan (9. maj 2014 – petek)

Vstal ob 7:30 (že pozno). Med spanjem sem imel čepke v ušesih. Spalnice so bile namreč čisto pri cesti s kar prometa. Postelje pa so bile tako nafedrane, da si moral prav paziti, da te ni vrglo dol. Spal v redu, samo svojo preverjeno blazino za pod glavo sem uporabil, ker je bila tam previsoka. Slovencev že zdavnaj ni bilo več. Domnevam, da začnejo hoditi vsaj ob 6:00. Kasneje sem jih celo srečal. Moram reči, da je občutek, ko si v taki hiši, čisto nekaj posebnega.

Ko že pozno popoldne prečkam mesto Pavia se pot nadaljuje čez nek naravni rezervat. Krasna zadeva, edinole potke so res ozke. Za sabo sem imel že 98 km in sem že intenzivno razmišljal kje bi spal, se mi nenadoma pokaže krasna obala par metrov niže. Takoj je sledil kamp, kopanje v reki, hrana, fotografiranje … Kolikor sem videl ta del reke uporablja kar dosti ljudi za veslanje raznih čolnov. Imaš pa vmes tudi kak gliser.

Med kolesarjenjem sem že večkrat gledal, kako izgledajo italijanska pokopališča. Moram reči da so kar impozantna. Najprej sem obiskal eno malo vaško. Na sredi polno malih grobov, par jih sicer iztopa a nič tako posebnega. Kar je za mene zanimivo je, da so ob zidovih oz. namesto zidov družinske grobnice velike kot kake večje kapelice. Ena mi je delovala kot da bi gledal v izložbo za kak butik visoke mode. Ko pogledaš pa pokopališče malega mesta se pa zadeva še drastično poveča.

Krasen zaključek dneva s krasnim vremenom.

Naredil 98 km.

View dan 08_1 9.5.14 in a larger map

7. dan (8. maj 2014 – četrtek)

Poslovil se od indijske družine. V tem mestu je dugače kar mala komuna indijcev. Ta dan je bil kar zanimiv. Šibam čez dva večja mesta. Tukaj mislim predvem Parmo. Prav ne moreš verjeti koliko črncev vidiš tam. Med vožnjo ravno po enem klancu dol (bil je nadvoz, drugače seveda ni klancev) mi je odzadaj nekaj zaropotalo, pa seveda nisem šel preverjat. Kasneje sem ugotovil, da mi je odpadla varnostna in seveda tudi slovenska zastavica (po 675 km). Najprej sem bil malo potrt a sem si mislil, kolo odmetava dele, ki jih ne rabi. Vem da bi bilo fino, če bi jo še imel a kaj hočeš.

Dobil naslednji štempelj. Duhovnik mi je priporočil prenočišče za Pilgerje (kdor roma v Santiago), vendar je bilo v napačni smeri. Sučajno sem daleč naprej le dobil kontakt in ključe prenočišča Sv. Petra za Pilgerje. Imel sem točen naslov pa ga je bilo kar težko najti, saj me je navigacija dala 200 m daleč pa že pošteno se je nočilo. V prenočišču pa glej ga … trije Slovenci, ki romajo v Lurd, seveda peš. To pomeni okoli 32 km na dan. Svet je res majhen.

Ta dan naredil 134 km.
Zemljevid ima več stopenj poti. Kliknite na povezavo pod zemljevidom, ki je v več delih.

View dan 07_1 8.5.14 in a larger map

6. dan (7. maj 2014 – sreda)

Pokrajina je bila že velko boljša od prejšnjega dne, ki je bil sicer OK, ampak se je isti motiv vlekel v nedogled (po moje 70 km). V mislih imam vožnjo po nasipu. Nobenega drevesa v bližini. Na desni reka, na levi kmetije, polja, vasi, mala mesta. Pri levem gležnju me zgleda malce kite bolijo ali nekaj takega. A ni panike. Mimogrede dobim štempelj pri samostanskih bratih (rjava sukna – ne vem kateri red so že). Sploh nebi vedel, če nebi eden bil zunaj, pa sem ga kar pobaral. Bili so kar veseli. Zanimivo je, da je to bilo izven Jakobove poti, ker sem pač moral malce zaviti v civilizacijo.

Ta dan naredil 107 km.

Imel sem že vsega dosti in sem že intenzivno iskal prenočišče. Uradnega seveda, ker je tukaj pokrajina taka, da po stari metodi enostavno ne gre. Skoraj nič dreves, velika polja, kanali ter razne hiše. Nikamor za umaknit. V nekem malem mestu me je navigacija pripeljala v neko ulico kjer naj bi bilo prenočišče, vendar tam ni bilo nič podobnega. Sem že skoraj spokal, ko se okoli neki fantič mota, pa ga vprašam, kje bi bil tisti hotel pa mi sicer ni znal povedati. Poklical je pa prijatelja, ki pa je prijavil naj grem kar njemu domov! Sem misli da bom dol padel. Dom je imel čez cesto in mimogrede bil je indijec (Sikt). Ime mu je Guri. Starša sta namreč pred 24 leti prišla iz Indije v iskanju boljšega kruha. Oče dela na neki farmi s kravami …

Kje sem že ostal. V glavnem. Povabili so me v hišo. Dobil sem tuš, sobo, hrano (indijsko), internet in seveda indijske tevenovele. ZAKON!

View dan 06_1 in a larger map

5. dan (6. maj 2014 – torek)

Šibam čez Italijo. Zadeva je kar preveč monotona.

Naredil 83 km


View dan 05_1 in a larger map

4. dan (5. maj 2014 – ponedeljek)

Vstal ob 6:00. AKCIJA. Plan je bil, da dosežem kamp na jugu Benetk, kar mi je tudi uspelo po 137 km. Pot proti Benetkam je res bila pot volje. Kot sem bentil nad slovenskimi klanci mi je tukaj po kakih 100 km začela že malce presedati ravnina. Pa tudi ogromno čisto ravnih cest. Za naše razmere res neverjetno. Ta del Italije me je tudi pozitivno presenetil. Ogrooomna polja. Vse obdelano. Zelo malo ali skoraj nič smeti ob cestah. Veliko cest ima zraven še kolesarsko stezo. Veliko je čisto novih. Ob cesti tudi luštne hišice. Prej v stilu podeželskih vil. Nekateri imajo dovoz celo z drevoredom. Rondoji so ponavadi tudi veliki. Nekateri imajo v sredini polje, drugje pa kaka industrijska scena. Industrijska cona Benetk je bila tudi prvovrstno doživetje. Vse se nekaj dogaja. Vidiš pa tudi ogromne objekte, ki propadajo.

Ko sem končal je zadnja plat kar ploskala od veselja (konec trpinčenja – no ni še panike). V kampu se šele pripravljajo na sezono. Moram reči, da so zelo ustrežljivi in tudi če nimajo pojma o angleščini se da v glavnem vse zmenit. Glavni mi je celo posodil adapter (ECC adapter – moram nabavit, baje imajo to vsi evropski kampi) za elektriko, tako da jo imam v šotoru. Drugače pa plaža prazna, samo delavci vrtajo luknje za marele. Bilo je vetrovno in malo mrzlo, tako da se nisem vrgel v morje ampak pod vroč tuš. ZAKON!!!

 Pot v dveh delih

View dan 04_1 in a larger map

3. dan (4. maj 2014 – nedelja)

Do nekako 15:00 sem se zaležaval: internet, bazen … Zanimivo je da na začetku sezone pa že kar nekaj ljudi je bilo, niso imeli ravno poštimane stvari. Na bazenu odstopljene ploščice, na WC pa ne papirja in tudi mila ne. Tukaj morje nima nobene globine, tako da če bi se hotel namočiti bi moral broditi par 100 metrov. Takrat pa me je pičilo, kaj jaz delam tukaj? Cunje so se posušile zato AKCIJA. Odkolesaril ob 15:30 in ta dan naredil 57 km. Moram reči, da sem imel krasen občutek. Že se je zvečerilo in sem že pogledoval za prenočišče, ko grem čez mestece Latisana (UD). Cerkev je bila odprta, tako da sem dobil drugi štempelj na poti. Duhovnik je bil zelo ustrežljiv (vroča kava, piškoti). Slovenščino je znal bolje kot jaz italijanščino. Odkolesarim dalje in po kakih dveh kilometrih (ura je bila že 21:30) zalegnem za neko cesto. Zanimiva lokacija. Lepa drevesa, podrastje same gozdne jagode (samo malo čuden okus), zraven polja. Lahko noč.


View dan 03_1 in a larger map

Še par slikc

2. dan (3. maj 2014 – sobota)

Vstal ob 6:00. Slovenija je bila spet muka. Do Cola sem uporabil svojo verzijo Jakobove poti. Dosegel Italijo in Trst. Trst je iz vidika prometa res groza. Kamorkoli hočeš, imaš zaprto cesto (enosmerna). Našel cerkev sv. Jakoba. Bila je zaprta in tudi štampiljke nisem dobil. Ni panike, se bom pa kje drugje zacahnal. Glede tega bi se moral prej pozanimati, a je zmanjkalo časa (pa tudi pomislil nisem …). Velik plus za Trst je vsekakor več kilometrov dolga plaža in zraven lepo tlakovana sprehajalna pot proti gradu Rio Mare (ups, mislim Miramare). Ta dan sem pristal v kampu Punta spin. Vroči tuš (prvo znamenje civilizacije). Nobene gneče, cene že kar dobre.

Vreme: OK. V Sloveniji okvirno 17 stopinj. Uporabiti sem moral kar zimske kolesarske hlače, ker je občasno še pihalo.V Trstu pa je temperatura narasla na 23 stopinj, nekako na meji dobrega počutja s temi hlačami. Zvečer je spet deževalo, a ne preveč.

Ta dan naredil 111 km

Zdravje je zaenkrat OK, kolo tudi. Malce sicer škripa, a na to kaj sem delal z njim dva dni je OK. Lahko, da bom tukaj ostal še kak dan, da se mi obleke posušijo.

Še par slik (V prihodnje malo manj, ker vzame preveč časa)

1. dan (2. maj 2014 – petek)

Nebesa in pekel. Pred odhodom nisem skoraj nič spal, kljub temu zjutraj OK. Start ob 8:00. Najbližji se poslovijo od mene. Prvi kilometri so bili najtežji. Grem proti Dobrovi kjer se ustavim še pri domačem župniku Alojziju Golobu, ki se mu tukaj zahvaljujem za vso podporo. Pot me je vodila na Barje, kjer sem dal skozi barjanski del Jakobove poti. Nato po stari regionalki do Postojne, kjer se mi je pa malo zalomilo. V Postojni nikakor nisem dobil znaka kam naj bi šla kolesarska pot. GPS poti kolesarske verzije nisem imel, tako da sem se zanašal na pešpot, ki pa ni ravno za kolo, sploh pa ne za tako obloženega. Markacije pa so bile tudi včasih malo zavajajoče (vodile so do neke točke, a ne več dalje). Očitno bi moral prej malo bolj na računalniku naštudirati. Res pa je, da na računalniku ne zgleda tako hudo. Ker sem bolj trmast, sem naredil marsikateri kilometer več, vendar sem bil zato nagrajen s kakšnim čudovitim razgledom oz. motivom. Ta dan sem pristal ob 18:00 za Razdrtim. Idila zraven ceste.

Vreme: Čez dan solidnih 20 stopinj. Pri Logatcu me je začelo malo prati, tako da sem sprobal svojo super palerino. Zvečer je bil dež že bolj konkreten, a sem bil že pod streho.

Ta dan naredil 93 km.

Še malo slik

Kolo in oprema sta pripravljena

Kolo je uspešno prestalo generalko.
Bistvene razlike v pripravi na potovanje glede na Krk lansko leto ni, razen nova vreča zadaj in seveda par kil več. Z menoj vred 125 kg, če sem bolj natančen.
V prihodnosti bom tudi objavil podroben seznam opreme, ko se zadeve izkristalizirajo kaj dejansko rabim za tako potovanje.