ponedeljek, 29. junij 2015

NK 52-56



25. 6. 2015, čet., 52. dan

Danes sem ponavljal cesto od kampa do mesta Olderfjord v razdalji 105 km. Na začetku nisem bil preveč navdušen nad ponavljanjem a sem kmalu spoznal, da še zdaleč ni isto. Spremeniš vozni pas in spremeni se gledanje na okolico. Marsikaj vidiš, kar prej nisi.
Kar močno je pihal sever. Na srečo grem na jug! Malo pred zgoraj omenjenim mestom se je pa vetru pridružil dež. Kot sem že nekje zapisal idelana kombinacija.
Še ena cvetka. Del te ceste ima kar 50 km brez počivališč in smetnjakov! Uradna postajališča so pa tri. Za turistično najbolj oblegano cesto na Norveškem je to malo mimo.

26. 6. 2015, pet., 53. dan

Vreme OK! Severni veter me še vedno preganja, kar je v redu. Se že pozna oddaljenost od severa (250 km). Na nadmorski višini 300 metrov ni več puščave, ampak so mala drevesa in vse je bolj zeleno.
Jutri je na vrsti že Finska!

27. 6. 2015, sob., 54. dan

S tem ko sem prišel na Finsko se mi je ura premaknila 1 uro naprej. Na meji je bilo manjše mestece, potem pa 88 km skoraj nič civilizacije, razen parih hiš, ki so se skrivale v grmovju. Glavnoma jaz, cesta, veliko zelenja, vode in zato tudi milijoni komarjev. Dokler si na kolesu in migaš ni problem. V tistem trenutku ko se ustaviš te pa takoj začnejo obletavati. Dobro, da ima šotor mrežo proti mrčesu!
Vtis dneva je vsekakor ta, da Finska sploh ni poseljena z ljudmi ampak komarji. Cene so pa postale malo bolj sprejemljive glede na Norveške.

28. 6. 2015, ned., 55. dan

Dan je še kar obetal a se je vreme sfižilo. Tja do 10:00 je padalo nato je sonce posijalo z vso svojo močjo. Vozil sem se čez čudovito pokrajino, mimo velikih jezer, ki so bila obdana z iglavci in velikimi lepimi skalami a nisem uporabil fotoaparata, ker nebi imelo nobenega smisla v dežju. Upam, da se podobna zadeva ponovi, brez dežja seveda.
Kampiral v gozdu. Razen komarjev idealno. Sem pa preizkusil sprej proti tem nebodigatreba in moram reči, da zadeva deluje!

29. 6. 2015, pon., 56. dan

Danes nič posebnega. Dopoldne me je še malo pralo a se je vreme le porihtalo. Cesta je dosti enolična. Velika ravnina, ovinek in spet velika ravnina. Okolica je pa ponavadi gozd in sem ter tja še kakšno jezero. Mest niti ni.
Pristal v kampu s 4 zvezdicami. OK!

NK 2015 06 29

sreda, 24. junij 2015

NK 46-51



19. 6. 2015, pet., 46. dan

Dan OK. Sem pa tja malo škropljenja, hladen veter a tudi kar nekaj sonca. Cesta je bila brez ekstremov. Na enem prevalu je bilo počivališče. Kar daleč naokoli ni bilo takega. Tam so imeli eno lokalno pleme Sami svoje indijanske šotore, kjer so prodajali vse živo. Na vratih so imeli napisano da sprejemajo tudi evre. Kožuščkarji bi vsekakor prišli na račun, saj je bilo veliko izdelkov iz krzna. Drugače pa tone kiča. Ko sem zunaj malical sta se tam ustavila dva avtobusa. Eden iz Francije, drugi iz Avstrije.

20. 6. 2015, sob., 47. dan

Kot jagoda na vrhu torte, bi lahko opisal dopoldne. Tukaj mislim na pravo jagodo z vrta, ne na genetsko zdriblano in povrhu je zrasla ne da bi videla zemljo. Večina poti se je peljala zraven morja in s pogledom na krasne gore. Vsekakor na Norveškem eden lepših kotičkov.
Zanimiva izkušnja je bila tudi, ko sem se peljal vsporedno s tunelom po cesti, ki je bila namenjena samo kolesarjem in pešcem. Cesto samo toliko vzdržujejo, da se lahko kolesarji peljejo po njej, drugače pa propada že odkar so naredili tunel. Po moje 15 let ali več. Prav zanimivo kako jo vegetacija počasi okupira in mah raste ob straneh. Na asfaltu sem tudi videl veliko praznih školjčnih lupin. Ptiči jih namreč mečejo na tla iz višin, da jih razbijejo.

21. 6. 2015, ned., 48. dan

Kar lušten dan. Vmes je bilo malo oblačitve, ravno toliko da je zbijalo temperaturo, ki je narasla na neverjetnih 25 °C. Cesta OK. Kar nekaj klancev po sistemu iz 0 n. m. na 400 in nazaj na 0 n. m. Zanimivo je, da je na 400 n. m. čisto drug svet. Vse je večinoma golo, drevje zanikrno, zaplate snega, majhne črede severnih jelenov se podijo sem ter tja in tudi temperatura se spusti za par stopinj.
V dolini sem kampiral ob eni deroči reki. Bila je tako glasna, da je par metrov oddaljeno cesto skoraj čisto preglasila. Super voda v katero sem z veseljem namočil noge.

22. 6. 2015, pon., 49. dan

Razgiban dan! Vreme je bilo čemerno in dež mi je vsake toliko časa krajšal čas. Že kmalu sem naletel na zaporo ceste, ki jo je uprizorila čreda jelenov. Zanimivo je, da imajo nekateri zvonce! Torej niso čisto divji. Klancev je bilo kar nekaj. Poslastica dneva pa je vsekakor bila planota na skoraj 400 n. m. Tukaj sem imel kar štorijo. Za seboj sem že imel 107 km in po planu bi se moral skampirat, a je bil manjši problem. Vse naokoli nobenega drevja. Zjutraj moraš tja kjer gre še cesar peš, ta cesta pa je kar prometna in bi bilo malo nerodno, če te vsi gledajo. Za povrh mi je pa še od zadaj lepo zagrmelo. Bližala se je nevihta. V zadnjem hipu sem le našel neko grmovje in pri postavljanju šotora so mi že »pomagale« kaplje. Preostanek dneva pa je glavnoma deževalo.

23. 6. 2015, tor., 50. dan

Dan je sprva bil podoben prejšnjemu. Ne preveč optimističen, a ko sem prišel iz planote se je pokazalo sonce. Začelo je seveda pihati in to spredaj. Samo, da ne pada sem pomislil. Sedaj vozim zadnji krak za Nordkapp, ki je dolg 128 km in ga bom prevozil še nazaj. Tukaj se že krepko pozna, da vsi ki gredo na Nordkapp gredo tukaj. Že sedaj je kdaj kar gneča, kaj je šele ko je sezona. Pot je ob obali in je super, razen tega da je premalo postajališč in počivališč.
»Divje« kampiral. Tudi če bi hotel v kamp ga na tem odseku nebi našel. Glavnoma, fantastičen pogled na morje in še voda mi teče poleg šotora!

24. 6. 2015, sre., 51. dan

Danes je dan za zmage. Dan za Nordkapp!
Jutro idealno, pokrajina idealna, jaz (skoraj idealen, ha, ha). Vstal že ob 3:00. Dan se namreč zjutraj lovi. Tukaj je to že eno minuto po polnoči. Itak je zmerom svetlo. Med potjo sem imel kar nekaj dolgih tunelov. Biser med njimi je bil pa vsekakor tunel za na otok Magerøya, kjer je Nordkapp. Tunel je dolg 6.870 m in za čuda ni prepovedan za kolesarje in pešce. Je podoben črki U, ker gre pod morskim dnom. Spustiš se namreč za več kot 200 m. Res je bilo dobro, da sem hitro začel, ker nisem imel skoraj nobenega prometa.
Po nasvetu nemškega kolesarja, ki sem ga srečal dva dni prej sem šel v kamp 25 km pred Nordkappom in tam pustil vso odvečno prtljago. Za kampom se namreč začnejo luštni klanci in pot je samo ena, tako da se vrneš nazaj. Med potjo so mi delali družbo nemški turisti na električnih kolesih. Avtobus jih je pustil dosti blizu cilja in seveda še na najvišjem klancu. Na cilju pa jih je pobral. Kljub temu so nekateri imeli kar težave v klancih. Nordkapp sem dosegel po 5.205 km. Ljudi je bilo čuda. Kot na kaki železniški postaji ali letališču. Res neverjetno, glede na to da še ni glavna sezona. V stavbi poleg imajo muzej, restavracijo in seveda trgovino s spominki. Nekaj stvari je celo lepih in zanimivih ostalo pa kič. Tega vrvrže sem imel dovolj in spet noge na pedala …
Nazaj je šlo veliko laže. Najbrž zaradi vetra v hrbet in seveda cilj je dosežen!

NK 2015 06 24

četrtek, 18. junij 2015

NK 40-45



13. 6. 2015, sob., 40. dan

Zanimiv dan.
Kampa mi ni bilo treba plačati, ker se glavni ni prikazal. Pri malih kampih se to lahko zgodi, ker nimajo zaposlenega na recepciji in ponavadi lastnik pride enkrat dnevno samo malo pogledat naokoli.
Že v prvo sem šel čez en prelaz (pod njim je tudi kar nekaj kilometrov dolg tunel). Višina ni bila nič posebnega a gori je kraljevala zima v vsej svoji moči. Temperatura se je iz 8 °C spustila na 2 °C. Za v klanec gor to ni problem, ko pa greš dol in imaš še snežni metež je pa tečno. Vsepovsod velike snežne zaplate z zmrznjenimi jezeri. Če bi bilo vreme sončno, bi bila to prava pravljica tako pa …
Posebno doživetje se je bilo peljati čez predore, ki so bili kasneje. Najdaljši je imel 1.3 km. Vsekani so v živo skalo in povečini niso po stenah betonirani ampak gledaš surovo steno. Res lep pogled. Zvok v predorih je pa tudi krasen, saj prav lepo odmeva. Edinole, ko gre avto mimo je kar precej hrupa.

14. 6. 2015, ned., 41. dan

Ta dan bi res lahko opisal kot PEKEL in NEBESA!
Celo dopoldne me je po malem pralo. Temperature so bile nizke in jaz sem imel še napol mokre dolge rokavice. Idealno. Pestro je postalo ko sem se bližal polarnemu krogu. Zdaj sem imel sonce, čez minuto je bil že snežni metež. Med potjo sem srečal tudi popotnika iz Nemčije Steffena, ki gre iz Nordkappa domov. Pove mi tudi, da je noč prespal malo nazaj v zavetišču za razne take. Tam sem tudi jaz pomalical lepo na toplem, medtem ko je zunaj spet sneg norel. Čez par kilometrov sem prišel do znamenja za polarni krog. Pokrajina je bila pusta, pokrita s snegom. Drevja nobenega, sem pa tja kak bog grm. Gospod, ki me je slikal je rekel, da takega vremena v tem letnem času ni bilo že več kot 100 let. Jaz imam pa res srečo, sem pomislil. Med potjo sem tudi videl tablo, mislim da za 692 n. m. Nato sem se samo še spustil iz te planote in življenje je takoj postalo lepše. Že med spustom je sonce na veliko pokazalo kaj zmore. Temperature so narasle na lepih 17 °C.
Kampiral ob reki. Končno lahko rečem HVALA BOGU!!!
Idealen prostor + sonce. Pranje in sušenje cunj in seveda servis kolesa, ki ima že čez 4.000 km.

15. 6. 2015, pon., 42. dan

Za dneve vnaprej sem imel upanje, da se bo lepo vreme nadaljevalo. Dobra šala! Dež mi je že zjutraj na šotor potrkal, nato pa občasno pral cel dan. Imel sem srečo, da sem se skampiral ravno pred večjim dežjem.
Drugače pa je bila etapa kar zanimiva. Sami klančki. Poslastica dneva so pa vsekakor bili tuneli. Bilo jih je kar nekaj. Najdaljši je imel tri kilometre dolžine in bil raven kot da bi ga ustrelil. Ostali so bili ponavadi vijugasti pa še z klancem gor ali dol. Pri tunelih je bila dobra stvar to, da sem bil na suhem.

16. 6. 2015, tor., 43. dan

Dopoldne je bilo vreme v malori, nato se je le nekako popravilo. Celodnevno etapo bi opisal z HRIBČKI in GORE. Naredil sem kar 1.794 višinskih metrov na razdalji 110 km! Skozi dal par tunelov od teh pri enem naredil namerni prekršek. Poanta je, da do zadnjega ne veš ali je odprt za kolesarje ali ne. Do zdaj so bili vsi, razen najbrž prvega, ki je bil tudi dolg. Ta je bil dolg 4.6 km in napisali so v opozorilo, da zaradi plinov. Da bi šel nazaj in okoli ni bilo govora, zato samo naprej. Na roko sta mi šle dve pomembni zadevi: 1) Tunel se je spuščal, tako da sem s precejšno hitrostjo samo šibal skozi in mi ni bilo treba nobenega napora in s tem dihanja. 2) Zelo malo prometa. Glavnoma sem preživel.
Skozi sem dal tudi trajekt Bognes-Skarberget in tako se mi je končno odprla cesta do Nordkappa. Na trajektu sem srečal modela, ki malo potuje z motorjem okoli. Ukvarja se z vrtanjem nafte. Dva tedna dela na polno nato je štiri tedne prost. Fajn!

17. 6. 2015, sre., 44. dan

Dan kot tak nič posebnega. Drugače pa problemi s kampi. Za tistega, ki sem mislil da bom prenočil ga ni bilo. Za dva naslednja (ni jih bilo v navigaciji) se je pa izkazalo, da nimajo interneta. Potem pa nič in sem prespal v divjini.
Še to. Zanimivo, koliko ameriških avtomobilov vidiš na cesti, da ne rečem starih zrihtanih kot iz škatlice. Enkrat mi je v enem kampu eden rekel, da ima njegov znanec en tak krasen avto od Elvisa.

18. 6. 2015, čet., 45. dan

Nebeški dan! Takega dne nisem imel po moje že 20 dni. Danes je bila misija najti kamp z internetom. Po 71 km sem ga le našel in to v malo azijskem stilu (samo recepcija). Tako sem končal malo prej in dal prati in sušiti cunje.

NK 2015 06 18