NK 46-51

19. 6. 2015, pet., 46. dan

Dan OK. Sem pa tja malo škropljenja, hladen veter a tudi kar nekaj sonca. Cesta je bila brez ekstremov. Na enem prevalu je bilo počivališče. Kar daleč naokoli ni bilo takega. Tam so imeli eno lokalno pleme Sami svoje indijanske šotore, kjer so prodajali vse živo. Na vratih so imeli napisano da sprejemajo tudi evre. Kožuščkarji bi vsekakor prišli na račun, saj je bilo veliko izdelkov iz krzna. Drugače pa tone kiča. Ko sem zunaj malical sta se tam ustavila dva avtobusa. Eden iz Francije, drugi iz Avstrije.

NK 2015 06 19

20. 6. 2015, sob., 47. dan

Kot jagoda na vrhu torte, bi lahko opisal dopoldne. Tukaj mislim na pravo jagodo z vrta, ne na genetsko zdriblano in povrhu je zrasla ne da bi videla zemljo. Večina poti se je peljala zraven morja in s pogledom na krasne gore. Vsekakor na Norveškem eden lepših kotičkov.

Zanimiva izkušnja je bila tudi, ko sem se peljal vsporedno s tunelom po cesti, ki je bila namenjena samo kolesarjem in pešcem. Cesto samo toliko vzdržujejo, da se lahko kolesarji peljejo po njej, drugače pa propada že odkar so naredili tunel. Po moje 15 let ali več. Prav zanimivo kako jo vegetacija počasi okupira in mah raste ob straneh. Na asfaltu sem tudi videl veliko praznih školjčnih lupin. Ptiči jih namreč mečejo na tla iz višin, da jih razbijejo.

NK 2015 06 20

21. 6. 2015, ned., 48. dan

Kar lušten dan. Vmes je bilo malo oblačitve, ravno toliko da je zbijalo temperaturo, ki je narasla na neverjetnih 25 °C. Cesta OK. Kar nekaj klancev po sistemu iz 0 n. m. na 400 in nazaj na 0 n. m. Zanimivo je, da je na 400 n. m. čisto drug svet. Vse je večinoma golo, drevje zanikrno, zaplate snega, majhne črede severnih jelenov se podijo sem ter tja in tudi temperatura se spusti za par stopinj.

V dolini sem kampiral ob eni deroči reki. Bila je tako glasna, da je par metrov oddaljeno cesto skoraj čisto preglasila. Super voda v katero sem z veseljem namočil noge.

NK 2015 06 21

22. 6. 2015, pon., 49. dan

Razgiban dan! Vreme je bilo čemerno in dež mi je vsake toliko časa krajšal čas. Že kmalu sem naletel na zaporo ceste, ki jo je uprizorila čreda jelenov. Zanimivo je, da imajo nekateri zvonce! Torej niso čisto divji. Klancev je bilo kar nekaj. Poslastica dneva pa je vsekakor bila planota na skoraj 400 n. m. Tukaj sem imel kar štorijo. Za seboj sem že imel 107 km in po planu bi se moral skampirat, a je bil manjši problem. Vse naokoli nobenega drevja. Zjutraj moraš tja kjer gre še cesar peš, ta cesta pa je kar prometna in bi bilo malo nerodno, če te vsi gledajo. Za povrh mi je pa še od zadaj lepo zagrmelo. Bližala se je nevihta. V zadnjem hipu sem le našel neko grmovje in pri postavljanju šotora so mi že »pomagale« kaplje. Preostanek dneva pa je glavnoma deževalo.

NK 2015 06 22

23. 6. 2015, tor., 50. dan

Dan je sprva bil podoben prejšnjemu. Ne preveč optimističen, a ko sem prišel iz planote se je pokazalo sonce. Začelo je seveda pihati in to spredaj. Samo, da ne pada sem pomislil. Sedaj vozim zadnji krak za Nordkapp, ki je dolg 128 km in ga bom prevozil še nazaj. Tukaj se že krepko pozna, da vsi ki gredo na Nordkapp gredo tukaj. Že sedaj je kdaj kar gneča, kaj je šele ko je sezona. Pot je ob obali in je super, razen tega da je premalo postajališč in počivališč.

»Divje« kampiral. Tudi če bi hotel v kamp ga na tem odseku nebi našel. Glavnoma, fantastičen pogled na morje in še voda mi teče poleg šotora!

NK 2015 06 23

24. 6. 2015, sre., 51. dan

Danes je dan za zmage. Dan za Nordkapp!

Jutro idealno, pokrajina idealna, jaz (skoraj idealen, ha, ha). Vstal že ob 3:00. Dan se namreč zjutraj lovi. Tukaj je to že eno minuto po polnoči. Itak je zmerom svetlo. Med potjo sem imel kar nekaj dolgih tunelov. Biser med njimi je bil pa vsekakor tunel za na otok Magerøya, kjer je Nordkapp. Tunel je dolg 6.870 m in za čuda ni prepovedan za kolesarje in pešce. Je podoben črki U, ker gre pod morskim dnom. Spustiš se namreč za več kot 200 m. Res je bilo dobro, da sem hitro začel, ker nisem imel skoraj nobenega prometa.
Po nasvetu nemškega kolesarja, ki sem ga srečal dva dni prej sem šel v kamp 25 km pred Nordkappom in tam pustil vso odvečno prtljago. Za kampom se namreč začnejo luštni klanci in pot je samo ena, tako da se vrneš nazaj. Med potjo so mi delali družbo nemški turisti na električnih kolesih. Avtobus jih je pustil dosti blizu cilja in seveda še na najvišjem klancu. Na cilju pa jih je pobral. Kljub temu so nekateri imeli kar težave v klancih. Nordkapp sem dosegel po 5.205 km. Ljudi je bilo čuda. Kot na kaki železniški postaji ali letališču. Res neverjetno, glede na to da še ni glavna sezona. V stavbi poleg imajo muzej, restavracijo in seveda trgovino s spominki. Nekaj stvari je celo lepih in zanimivih ostalo pa kič. Tega vrvrže sem imel dovolj in spet noge na pedala …

Nazaj je šlo veliko laže. Najbrž zaradi vetra v hrbet in seveda cilj je dosežen!

NK 2015 06 24