13. 6. 2015, sob., 40. dan
Zanimiv dan.
Kampa mi ni bilo treba plačati, ker se glavni ni prikazal. Pri malih kampih se to lahko zgodi, ker nimajo zaposlenega na recepciji in ponavadi lastnik pride enkrat dnevno samo malo pogledat naokoli.
Že v prvo sem šel čez en prelaz (pod njim je tudi kar nekaj kilometrov dolg tunel). Višina ni bila nič posebnega a gori je kraljevala zima v vsej svoji moči. Temperatura se je iz 8 °C spustila na 2 °C. Za v klanec gor to ni problem, ko pa greš dol in imaš še snežni metež je pa tečno. Vsepovsod velike snežne zaplate z zmrznjenimi jezeri. Če bi bilo vreme sončno, bi bila to prava pravljica tako pa …
Posebno doživetje se je bilo peljati čez predore, ki so bili kasneje. Najdaljši je imel 1.3 km. Vsekani so v živo skalo in povečini niso po stenah betonirani ampak gledaš surovo steno. Res lep pogled. Zvok v predorih je pa tudi krasen, saj prav lepo odmeva. Edinole, ko gre avto mimo je kar precej hrupa.
14. 6. 2015, ned., 41. dan
Ta dan bi res lahko opisal kot PEKEL in NEBESA!
Celo dopoldne me je po malem pralo. Temperature so bile nizke in jaz sem imel še napol mokre dolge rokavice. Idealno. Pestro je postalo ko sem se bližal polarnemu krogu. Zdaj sem imel sonce, čez minuto je bil že snežni metež. Med potjo sem srečal tudi popotnika iz Nemčije Steffena, ki gre iz Nordkappa domov. Pove mi tudi, da je noč prespal malo nazaj v zavetišču za razne take. Tam sem tudi jaz pomalical lepo na toplem, medtem ko je zunaj spet sneg norel. Čez par kilometrov sem prišel do znamenja za polarni krog. Pokrajina je bila pusta, pokrita s snegom. Drevja nobenega, sem pa tja kak bog grm. Gospod, ki me je slikal je rekel, da takega vremena v tem letnem času ni bilo že več kot 100 let. Jaz imam pa res srečo, sem pomislil. Med potjo sem tudi videl tablo, mislim da za 692 n. m. Nato sem se samo še spustil iz te planote in življenje je takoj postalo lepše. Že med spustom je sonce na veliko pokazalo kaj zmore. Temperature so narasle na lepih 17 °C.
Kampiral ob reki. Končno lahko rečem HVALA BOGU!!!
Idealen prostor + sonce. Pranje in sušenje cunj in seveda servis kolesa, ki ima že čez 4.000 km.
15. 6. 2015, pon., 42. dan
Za dneve vnaprej sem imel upanje, da se bo lepo vreme nadaljevalo. Dobra šala! Dež mi je že zjutraj na šotor potrkal, nato pa občasno pral cel dan. Imel sem srečo, da sem se skampiral ravno pred večjim dežjem.
Drugače pa je bila etapa kar zanimiva. Sami klančki. Poslastica dneva so pa vsekakor bili tuneli. Bilo jih je kar nekaj. Najdaljši je imel tri kilometre dolžine in bil raven kot da bi ga ustrelil. Ostali so bili ponavadi vijugasti pa še z klancem gor ali dol. Pri tunelih je bila dobra stvar to, da sem bil na suhem.
16. 6. 2015, tor., 43. dan
Dopoldne je bilo vreme v malori, nato se je le nekako popravilo. Celodnevno etapo bi opisal z HRIBČKI in GORE. Naredil sem kar 1.794 višinskih metrov na razdalji 110 km! Skozi dal par tunelov od teh pri enem naredil namerni prekršek. Poanta je, da do zadnjega ne veš ali je odprt za kolesarje ali ne. Do zdaj so bili vsi, razen najbrž prvega, ki je bil tudi dolg. Ta je bil dolg 4.6 km in napisali so v opozorilo, da zaradi plinov. Da bi šel nazaj in okoli ni bilo govora, zato samo naprej. Na roko sta mi šle dve pomembni zadevi: 1) Tunel se je spuščal, tako da sem s precejšno hitrostjo samo šibal skozi in mi ni bilo treba nobenega napora in s tem dihanja. 2) Zelo malo prometa. Glavnoma sem preživel.
Skozi sem dal tudi trajekt Bognes-Skarberget in tako se mi je končno odprla cesta do Nordkappa. Na trajektu sem srečal modela, ki malo potuje z motorjem okoli. Ukvarja se z vrtanjem nafte. Dva tedna dela na polno nato je štiri tedne prost. Fajn!
17. 6. 2015, sre., 44. dan
Dan kot tak nič posebnega. Drugače pa problemi s kampi. Za tistega, ki sem mislil da bom prenočil ga ni bilo. Za dva naslednja (ni jih bilo v navigaciji) se je pa izkazalo, da nimajo interneta. Potem pa nič in sem prespal v divjini.
Še to. Zanimivo, koliko ameriških avtomobilov vidiš na cesti, da ne rečem starih zrihtanih kot iz škatlice. Enkrat mi je v enem kampu eden rekel, da ima njegov znanec en tak krasen avto od Elvisa.
18. 6. 2015, čet., 45. dan
Nebeški dan! Takega dne nisem imel po moje že 20 dni. Danes je bila misija najti kamp z internetom. Po 71 km sem ga le našel in to v malo azijskem stilu (samo recepcija). Tako sem končal malo prej in dal prati in sušiti cunje.
 |
| NK 2015 06 18 |
Ni komentarjev :
Objavite komentar