2. 6. 2015, tor., 29. dan
Pričakovanja za Norveško so bila velika. Vendar se je začelo z vremenom. Napoved je bila zelo deževna in se je tudi uresničila po 20 km. Več ali manj je padalo do 110 km. Prespal v enem smrekovem gozdičku. Moram reči, da je bilo to prvo tako kampiranje. Na srečo sem imel še ene cunje, tako da sem se izmazal. Edino superge so bile problem a je drugi dan sijalo sonce.
Zdaj pa ostalo. Glede Norveške sem kar malo razočaran. Pa ne mislim pokrajine, ki je lepa. Ampak hiše, ki so vse lesene (vsaj tako je videti) in poštrihane več ali manj obupno (kasneje sem videl tudi veliko lepih hiš). Na podeželju prevladuje nekaka rdeča barva, ki je skoraj obvezna (za gospodarska poslopja prav gotovo), potem so še bela, rumena, siva (groza), temno modra (redka), še par nians in to je to.
Za cesto vidiš tudi dosti smeti. Imam občutek, da te ravno ne pobirajo, kljub temu da z rolbo kosijo. Kaj hitro dobiš občutek, da je vse ena ciganarija. Zanimivo je tudi kako malo čakalnih hišk na avtobusnih postajah je na podeželju, v mestih pa seveda s tem ni problema.
3. 6. 2015, sre., 30. dan
Krasen dan. Po dolgem času sem spet oblekel kratke kolesarske hlače. Jakno sem imel pa še na sebi saj je občasno kar lepo pihalo. Dosežek dneva je bil, da sem se prebil čez norveško glavno mesto Oslo. Mesto nič posebnega. Tukaj imajo celo zidane hiše. Kolesarske steze so pa tudi porihtane.
Obiskal en supermarket. Cene so kar luštne (vsekakor bolj znosne, kot če bi šel v kak kiosk z hitro prehrano oz. restavracijo). Imaš občutek, da vse kar primeš v roko je preračunano 1 € ali več. Če bi naše izdelke pomnožil krat 3 bi dobil norveške cene. Bencin pa še nimajo tako dragega 1,72 -1,84 €.
Pristal v enem gozdu zraven ceste. Malo stran pokajo strelski navdušenci, nad mano pa vsakih par minut pristajajo letala za glavno letališče. Sploh nimam občutka, da sem sam.
Ker sem na kolesu naredil novo tisočico sem ga spet malo sčistil in naoljil, ter prilagodil zavore, ki so bile že malo pobrane.
4. 6. 2015, čet., 31. dan
Vreme OK! Prvih 50 km sem imel takih, kot da bi kolesaril po Aljaski. Kasneje se je pa zadeva dosti civilizirala. Ne razumem Norvežanov, da če že delajo počivališče naj dajo tja vsaj koš. Ne pa da je tam potem polno smeti. Ali pa počivališče, ki obljubla WC. Bravo, a pozabili so na vodo, ki pa v okolici kar šprica naokoli. Pri 95 km sem slučajno naletel na kamp in sem se odločil da ga stestiram. Bil je manjši družinski kamp in z lastnico sva takoj iz začetnih 150 NOK (17 €) spravila na 100 NOK (11,5 €). Kot kamp ni ne vem kaj, a ima skoraj vse kar potrebujem. Sem si vsaj opral cunje, napolnil elektriko in poštimal internet.
 |
| NK 2015 06 04 |
Ni komentarjev :
Objavite komentar