6. dan (7. maj 2014 – sreda)

Pokrajina je bila že velko boljša od prejšnjega dne, ki je bil sicer OK, ampak se je isti motiv vlekel v nedogled (po moje 70 km). V mislih imam vožnjo po nasipu. Nobenega drevesa v bližini. Na desni reka, na levi kmetije, polja, vasi, mala mesta. Pri levem gležnju me zgleda malce kite bolijo ali nekaj takega. A ni panike. Mimogrede dobim štempelj pri samostanskih bratih (rjava sukna – ne vem kateri red so že). Sploh nebi vedel, če nebi eden bil zunaj, pa sem ga kar pobaral. Bili so kar veseli. Zanimivo je, da je to bilo izven Jakobove poti, ker sem pač moral malce zaviti v civilizacijo.

Ta dan naredil 107 km.

Imel sem že vsega dosti in sem že intenzivno iskal prenočišče. Uradnega seveda, ker je tukaj pokrajina taka, da po stari metodi enostavno ne gre. Skoraj nič dreves, velika polja, kanali ter razne hiše. Nikamor za umaknit. V nekem malem mestu me je navigacija pripeljala v neko ulico kjer naj bi bilo prenočišče, vendar tam ni bilo nič podobnega. Sem že skoraj spokal, ko se okoli neki fantič mota, pa ga vprašam, kje bi bil tisti hotel pa mi sicer ni znal povedati. Poklical je pa prijatelja, ki pa je prijavil naj grem kar njemu domov! Sem misli da bom dol padel. Dom je imel čez cesto in mimogrede bil je indijec (Sikt). Ime mu je Guri. Starša sta namreč pred 24 leti prišla iz Indije v iskanju boljšega kruha. Oče dela na neki farmi s kravami …

Kje sem že ostal. V glavnem. Povabili so me v hišo. Dobil sem tuš, sobo, hrano (indijsko), internet in seveda indijske tevenovele. ZAKON!

View dan 06_1 in a larger map