NK 72-77

15. 7. 2015, sre., 72. dan

Prišel do mesta Vilinus, ki je tudi glavno mesto Litve. Plan je bil, da pridem do računalnika in interneta, ker je moj prenosnik šel v maloro. To je bilo jalovo početje in tako sem slučajno le pobaral nekega gospoda, ki je imel pri svoji pisarni odprto okno, če ve kje bi jaz to lahko opravil. Bil je tako prijazen, da mi je posodil svoj prenosnik! Drugače pa je mesto kar veliko z obilo mogočnih stavb in seveda zgodovine.
Na poti iz mesta začne močno deževati. Že od daleč vidim avto, ki ima utripajoče luči in veliko skupino ljudi za njim. Najprej sem mislil, da imajo kakšna cestna dela, nesreča, stavkajo ... Izkazalo se je, da je procesija s križem in svetimi podobami! Udeleženih je bilo kakih 100 ljudi. Imeli so seveda palerine.

NK 2015 07 15

16. 7. 2015, čet., 73. dan

Danes se je začel brez oblačka a že po štirih urah je bilo na nebu polno belih ovčic. Med njimi pa tudi kar nekaj črnih! Na srečo ni padalo. Pot je potekala dokaj normalno, dokler nisem šel mimo ene njive oddaljene 50 metrov. Tam je gospodarica plela. Njen mali pes me je videl in se z laježem z vso hitrostjo zapodil proti meni. Seveda me je ujel a na srečo ni prišlo do kontakta. Takrat pa je od zadaj pripeljal avto. Voznik je videl kaj se dogaja, zato je zapeljal iz ceste proti psu in še močno hupal, tako da je pes pobegnil. Tudi temu pravim angel varuh!
Prečkal mejo in sem že na Poljskem. Končno! Ura se je spet premaknila nazaj. Spet imam naš čas.

NK 2015 07 16

17. 7. 2015, pet., 74. dan

Poljska je pač Poljska. Ravnine in še enkrat ravnine. Menjajo se travniki, polja, gozdovi in mesta. Imeti bi morali več avtocest, tako da bi tranzit preusmerili iz lokalnih cest. Toliko tovornjakov kot gre tukaj mimo mene res nisem nikjer videl.
Pristal na pokošenem travniku zraven glasne ceste. Še kar v redu. Temeljito kolikor se je dalo sčistil pogonski sklop in nastavil zavore. To bi moral narediti že kake 2.000 km nazaj pa enostavno ni bilo primernega vremena ali okoliščin (komarji). Dobro, da imam šmeržajfo za take primere.

NK 2015 07 17

18. 7. 2015, sob., 75. dan

Pot je bila enolična. Polno neskončnih ravnin namreč. Tukaj je sonce začelo veselo žgati. Čisto druga pesem, kot severno. Kampiral zraven ceste v borovem gozdu. OK. Na levi nogi pod kolenom odrijem klopa. Sem ga uspešno odtrgal.

19. 7. 2015, ned., 76. dan

Dan se je začel optimalno a se je spremenil v Tiho se peljem med kapljami dežja. Bila je nedelja in zato tudi veliko manj kamionov. Dež me je pral kake 3 ure. Kar prijetno malo osvežitve.
Pot je minila hitro a sem imel na koncu malce problem kam bi se skampiral. Vsepovsod so bili sadovnjaki in nobenega gozda. Pomisli sem, da bi šel v sadovnjak a sem se premislil, ko sem videl da družine proti večeru gredo obirat sadeže. Končno sem le našel fliko parih dreves.

20. 7. 2015, pon., 77. dan

Zjutraj sem imel težave z gorilcem za kuho. Upam, da se popravi. Enkrat sem imel že podobne težave.
Ker sem spreminjal pot sem čisto slučajno naletel na kamp!!! Aleluja! Sem se poštimal. Spet se počutim kot človek. Dal sem tudi prati vse cunje.
Jutri pa novim zmagam naproti.